Peko Tržič

V torek - 14.4.2009, smo se s predmetom UP odpravili v nakupovalni center Primskovo v Kranju. Jaz, Tina in Ivona smo imele nalogo, da poiščemo trgovino ali nekaj kar je povezano s Tržičem. Našle smo trgovino z obutvijo Peko.

Nekaj osnovnih podatkov:

Najprej je bila to tovarna, ki jo je leta 1903 ustanovil Peter Kozina, od tod tudi ime Peko (PEter KOzina). Izdelovali so čevlje in jih prodajali, to pa se je ohranilo še do danes. Danes je Peko podjetje, ki je znano po vsej Sloveniji in tudi v tujini (ima kar nekaj hčerinskih podjetij). Prodajajo kvalitetno obutev, kar pa se pozna tudi pri cenah obutve.

Peter Kozina

Sedež podjetja:

Peko d.d.
Ste Marie aux Mines 5
4290 Tržič

Tovarna Peko

Marta Gorjup Brejc, predsednica uprave Peko d.d. pa pravi:

"Odločili smo se za optimizem. Zato smo si začrtali tudi dolgoročne in pogumne cilje. Podkrepili smo jih z vizijo, strategijami in začrtali pot, po kateri jih želimo doseči. Zapisana vizija, postavljeni cilji in dolgoročna strategija s skupinskim delom ključnih kadrov postajajo last vseh nas, vsakega posameznega zaposlenega v skupini Peko, saj se zavedamo, da jih le na ta način lahko uspešno uresničimo."

še nekaj slik..

Če želite izvedeti še nekaj več o tovarni obutve Peko, si lahko ogledate spletno stran http://www.peko.si/ ali pa obiščite najbližjo prodajalno Peko.

Pustni sprevod in lomski ploh

Lomski ploh se izvaja takrat (kot pravijo domačini), kadar od božiča do pusta v vasi ni nobene poroke. Nekoč je bila ravno zima čas ženitve, saj so takrat imeli kmetje čas. Poleti je bilo delo, in takrat ni bilo čas za ženitve.

Ploh je velika smreka in predstavlja ženina. Neporočeni moški jo vlečejo skozi vas v posmeh dekletom, ki se niso hotele poročiti.

Na začetku jahajo konjeniki, ki so napravljeni v narodno nošo. Prvi od njih nosi pustno zastavo, ki se imenuje fana. Na njej je nslikan pust in izpisane so vse letnice let, v katerih je je ploh vlekel.

Konjenikom sledi par konj in vlečeta s trakovi "panklni" okrašeno smreko.

Na zaključku - za kosmatim ženinom (smreko) se pa na zapravljivčku pelje nevesta, ki joka.

Za nevesto se pelje voz, na katerem so muzikantje.

Na naslednjem vozu se pelje kulisa z oknom, ob katero je naslonjena lestev in na njej pa je iz slame narejen moški. Lomlančani so ga poimenovali "ta svamnat". Ta svamnate so namreč fantje pod okno privezali deklotom, ki so jih izigrale.

Pri plohu imajo besedo moški, ženske pa jim pomagajo okrašvati smreko. Nasljedni voz, ki sledi je "babo žagata". Na njemu imata 2 fanta položeno desko z narisano žensko in jo žagata na pol. Zanjo se naj bi kregala. Poleg nje stoji napis: "Na sredpostno sredo babo tud čez sredo! "

Nato je še voz z maškarami. Fantje nakoncu ploh prodajo, ki je seveda pogajajo. Denar prabijo za likof.

Legenda o nastanku Tržiča

Nekoč so nad Ljubeljom živeli ljudje. Za svoje preživetje so obdelovali zemljo in kopali rudo (živo stebro). Eden prebivalec po imenu Jaka pa je živel čisto na svojem koncu Ljubelja. Bolj na samem. Imel je enega suhega petelina. Ko so ga sosedje videli so mu dejali: "Z njega nebo nč!", "O pa bo!" jim je Jaka odgovoril. Pa je svojega petelina hranil in hranil, a nobena hrana mu ni pomagala, da bi se saj malo zredil. Petelin je bil še vedno "kumeren" da ni bilo za nikamor.
Enkrat popoldne, ko sta se Jaka in petelin grela na soncu, je pa prišla memo ena coprnca. Jaku je dala neko posebno hrano za petelina in rekla naj ga s temu vsak dan hrani in da bo zresel.
In Jaka je začel petelina hraniti s to hrano. In res! Petelin je rasel in rasel in postal zelo velik. Nekega dne pa mu je petelin zbežal na vrh "Kvadva". Tam je znesel eno veliko jajce. Iz njega se je izvalil zmaj. Ta zmaj je rastel in rastel in kmalu je "Kvadvu" postal premajhen za njega in potem se je gora začela rušiti.
Ljudje so začeli bežati v dolino, in so se ustavili v dolini, kjer je danes Tržič.

In tako je nastal Tržič.

LEGENDA O NSTANKU TRŽIČA

O PETELINU IN ZMAJU



To je slovenska ljudska pravljica, govori o tem kako naj bi Tržič sploh nastal. Zgodba govori o tem, kako je petelin znesel jajce iz katerega se je izvalil zmaj, ki se je zavalil v goro. Postajal je čedalj večji in je potreboval je seveda večji prostor za svoje preživetje. Tako je planil na goro in gora se je razklala. Skale in kamnji so uničile vasi, pregnale divjad in prav tako prebivalce. Prav tako je zmaja pokončala skala med tem ko je hotel pobegniti. Tako so se ljudje ustavili pod klancem, in tam ostali ter kraj poimenovali Tržič.

DOVŽANOVA SOTESKA

Dovžanova sorteska je naravna znamenitost v Tržiču, in je tudi ena izmed osrednijh točk Slovenske geološke poti. Zavarovana je kot naravni spomenik, zaradi nahajališča paleozojskih kamnin. Paleozojske kamnine vsebujejo številne fosile, najstarejše so 300 miljonov let.

Dovžanova soteska ima gozdno učno pot, ki je dolga 2 kilometra začne pa se v naselju Čadovlje proti vasi Dolina.

Urejeno je tudi plezišče, kjer se lahko plezalci odpravijo na plezanje. Poseben pa je tudi cestni predor z okni, ki vodi iz Tržiča v Jelendol.

Po sprehodu pa se lahko okrepčamo v gostilni pr'Krvin, ki se nahaja na Slapu.

TURIZEM

V Tržiču imamo Turistično promocijski in informacijski center kjer lahko izveste vse informacije o našem turizmu.

Ena od zanimivih turističnih postaj je DOVŽANOVA SOTESKA.
To je soteska, ki jo je izdolbla reka Tržiška Bistrica. Leži 3 km severno od Tržiča, od cesti Jelendol - Tržič. Soteska je naravni spomenik Slovenije.

Tukaj se nahaja edinstveno nahajališče okamnelega življenja rastlin in živali v kamninah starega zemeljskega veka.

Društva v Tržiču

SANKAŠKI KLUB PODLJUBELJ

Sankaški klub Podljubelj deluje od leta 1998. Večina tekmovalcev je doma prav iz Podljubelja. Leta 1999 so po dosežnih uspehih postali vodilni v Evropi.
Vendar sankaški klub ne deluje samo pozimi ko je sneg, vendar pridno trenirajo tudi poleti, saj imajo tako imenovano poletno sankanje.

To je nova zvrst sankanja, ki so jo poimenovali "sankanje na rolkah", same sani pa "rolarsani".Njihov klub šteje 170 aktivnih članov in še nekaj deset podpornih članov.

PIHALNI ORKESTER TRŽIČ

Začetki naših Tržiških godbenikov sega v leto 1927, ko so pri Grosovem Jožu začeli zbirati prvi godbeniki. Poučevanja sta se lotila brata Ahačič. Njihov takratni kapelnik je godbenikou kar potisnil inštrumet v roke in dejal "takole in takole pritisni, doma malo povadi in zvečer pridi na vaje". Prvič so igrali leta 1928, na delovski praznik ko so igrali budnico. Takrat so kar prek tridesetkrat udarili »Banovski marš«.

Danes godbeniki delujejo drugače. Dvakrat na leto imajo letni nastop. Na njega se pripravljajo kar pol leta. Vaje so pri njih kar resne in zahtevne, saj jih imajo 2x na teden po 2 uri. Gostovali so že v Franciji, Madžarski, Zaječarju ... Na njihovih potovanjih so imeli zelo lepo. V PO Tržič je več kot 50 članov.

Sodelovali so že na tekmovanjih, kjer so dosegli lepe rezultate.

FOLKLORNA SKUPINA KARAVANKE

V FS Karavanke imajo kar 7 skupin:

• Odrasla skupina
• Mladinska skupina
• Srednja otroška skupina
• Mlajša otroška skupina I
• Mlajša otroška skupina II
• Pevci
• Godci

Delujejo od leta 1966 ob pobratenju Tržiča s francoskim mestom Ste Marie aux Mines. V tem duštvu šteje okol 170 članov, ki so po starosti razdeljeni v 5 skupin. Poleg nastopov doma in gostovanj v tujini skupina redno sodeluje na območnih in medobmočnih srečanjih, v čast pa si šteje, da je bila že večkrat izbrana na državno srečanje folklornih skupin.

Muzeji Tržiča

Tržič ima 3 muzeje:

• Tržiški muzej
• Stalna zbirka LOVCI NA MAMUTE
• Kurnikova hiša

TRŽIŠKI MUZEJ:

Nahaja se na Muzejski ul. 11, v Tržiču seveda ;). Funkcija Tržiškega muzeja je, da ohranja močno in zelo znano rokodelstvo naselbine v sotočju Tržiške Bistrice in Mošenika.

Zbirke pa so:

• Čevljarska
• Usnjarska
• Tekstilna
• Nogavičarska
• Kolarska
  

LOVCI NA MAMUTE:
Nahaja se na Koroški cesti 9 v Tržiču. Ta zbrika nam prikazuje okolje (4.000.000 - 14.000 let pr.n.št. ) in evolucijo človeka.

Vsebina zbirke je razdeljena na 6 delov:

• Afriko-zibelko človeštva
• Lovce na mamute
• Ledenodobno živalstvo
• Trdo življenje neandertalcev
• Življenje prvih Evropejcev in
• Modernega človeka iz ledene dobe

KURNIKOVA HIŠA:

Nahaja se na levem bregu Tržiške Bistrice v jedru mesta. Hiša je enonadstropna, prvo nadstropje ima dolg lesen lesen balkon, na strehi pa so sušilne naprave, ki so bile namenjene za sušenje volne ali volnenih nogavic. V tej hiši so živeli kolarji Kurniki, najbolj znan pa je bil VOJTEH KURNIK, ki ima na hiši tudi svoj spomenik.

Tržiški običaji

Kot vsak kraj ali država ima tudi Tržič nekaj običajev, ki se odvijajo vsako leto ob istem času.

1. Šuštarska nedelja

Lansko leto je bila že 41. Šuštarska nedelja, na kateri je bilo prbl. 50.000 obiskovalcev.. :)

Kako je Šuštarska nedelja sploh nastala?

Na pobudo Tržiškega društva je bila l. 1968 izvedena v Tržiču prva Šuštarska nedelja. Njen namen je bil, da se prikažejo in ohranijo običaji in da prikažejo sam začetek izdelave čevljev za trg, in kako si jih prodajali na "štantih", ki so bili posebno dobro založeni ob raznih sejemskih dnevih.
Poleg tega pa se je želelo s Šuštarsko nedeljo ohraniti v spominu, kako so se na prvo nedeljo v septembru oproščali vajenci, katerih učna doba je trajala tri ali štiri leta.

Od takrat naprej se vsako prvo nedeljo v septembru odvija po celi Sloveniji znana Šuštarska nedelja. Tržiške ulice in ceste v mestnem jedru se zaprejo, tam pa se postavijo stojnice (prbl. 300 stojnic) na katerih se prodaja obutev, oblačila, hrana, igrače in še veliko raznoraznih stvari..Cel dan se odvijajo različne kulturne, zabavne in etnografske prireditve, prisotnih je tudi veliko predstavitev (rokodelci, društva in obrti), degustacij, pokušin, pestrih gostinskih ponudb, otroške delavnice, koncerti, nagradne igre, plesne in pevske točke in še marsikaj.

Če se vam ne da hoditi peš, se preprosto usedete na turistični vlakec, ki vas popelje po Tržiču. Za najmanjše (Jure Platiša, Šk.Loka) pa je na voljo tudi zabaviščni Lunapark.

Pesem Šuštarske nedelje

Na angelsko nedeljo vsako leto nadene trg obleko si semanjo.Vse, kar po njem vrvi, je kot ujeto v skrivnostno zapeljivo prodajalno, kjer se pretaka s prazničnim žvenketom denar iz žepov v sejemske blagajne. Poješ bržole, jih zaliješ z vinom in kupiš čeveljce za vso družino.

Osnovni podatki

Naša Občina Tržič pokriva 155,4 km2 ali 0,8% ozemlja Republike Slovenije - neki je :) Nahaja se na Severni strani Slovenije, čisto blizu meje z Avstrijo (loči nas le 12 km). Tako rečeno živimo v luknji, s 15.851 prebivalci in 35 naselji.

Razdeljen je na 13 krajevnih skupnosti:

• Bistrica pri Tržiču
• Brezje pri Tržiču
• Križe
• Jelendol
• Kovor
• Leše
• Lom pod Storžičem
• Podljubelj
• Pristava
• Sebenje
• Senično
• Tržič - Ravne (FABRKA)
• Tržič - mesto

Grb Občine Tržič predstavlja srebrno mestno obzidje s štirimi cinami na modrem ščitu.

Zastava Občine Tržič je modra in bela, barvi ločuje cinasti rez.

Župan Občine Tržič je mag. Borut Sajovic