Nekoč so nad Ljubeljom živeli ljudje. Za svoje preživetje so obdelovali zemljo in kopali rudo (živo stebro). Eden prebivalec po imenu Jaka pa je živel čisto na svojem koncu Ljubelja. Bolj na samem. Imel je enega suhega petelina. Ko so ga sosedje videli so mu dejali: "Z njega nebo nč!", "O pa bo!" jim je Jaka odgovoril. Pa je svojega petelina hranil in hranil, a nobena hrana mu ni pomagala, da bi se saj malo zredil. Petelin je bil še vedno "kumeren" da ni bilo za nikamor.
Enkrat popoldne, ko sta se Jaka in petelin grela na soncu, je pa prišla memo ena coprnca. Jaku je dala neko posebno hrano za petelina in rekla naj ga s temu vsak dan hrani in da bo zresel.
In Jaka je začel petelina hraniti s to hrano. In res! Petelin je rasel in rasel in postal zelo velik. Nekega dne pa mu je petelin zbežal na vrh "Kvadva". Tam je znesel eno veliko jajce. Iz njega se je izvalil zmaj. Ta zmaj je rastel in rastel in kmalu je "Kvadvu" postal premajhen za njega in potem se je gora začela rušiti.
Ljudje so začeli bežati v dolino, in so se ustavili v dolini, kjer je danes Tržič.
In tako je nastal Tržič.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar