Lomski ploh se izvaja takrat (kot pravijo domačini), kadar od božiča do pusta v vasi ni nobene poroke. Nekoč je bila ravno zima čas ženitve, saj so takrat imeli kmetje čas. Poleti je bilo delo, in takrat ni bilo čas za ženitve.
Ploh je velika smreka in predstavlja ženina. Neporočeni moški jo vlečejo skozi vas v posmeh dekletom, ki se niso hotele poročiti.
Na začetku jahajo konjeniki, ki so napravljeni v narodno nošo. Prvi od njih nosi pustno zastavo, ki se imenuje fana. Na njej je nslikan pust in izpisane so vse letnice let, v katerih je je ploh vlekel.
Konjenikom sledi par konj in vlečeta s trakovi "panklni" okrašeno smreko.
Na zaključku - za kosmatim ženinom (smreko) se pa na zapravljivčku pelje nevesta, ki joka.
Za nevesto se pelje voz, na katerem so muzikantje.
Na naslednjem vozu se pelje kulisa z oknom, ob katero je naslonjena lestev in na njej pa je iz slame narejen moški. Lomlančani so ga poimenovali "ta svamnat". Ta svamnate so namreč fantje pod okno privezali deklotom, ki so jih izigrale.
Pri plohu imajo besedo moški, ženske pa jim pomagajo okrašvati smreko. Nasljedni voz, ki sledi je "babo žagata". Na njemu imata 2 fanta položeno desko z narisano žensko in jo žagata na pol. Zanjo se naj bi kregala. Poleg nje stoji napis: "Na sredpostno sredo babo tud čez sredo! "
Nato je še voz z maškarami. Fantje nakoncu ploh prodajo, ki je seveda pogajajo. Denar prabijo za likof.
Ni komentarjev:
Objavite komentar